Evidentiranje nepremičnine je postopek umestitve podatkov o posamezni nepremičnini v evidenco nepremičnin in sledenje njenim spremembam skozi čas.
Evidence o nepremičninah so pomembne, ker so:
Samo s stvarnopravno urejenimi nepremičninami lahko kot lastnik učinkovito:
Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličbo objekta. Le ta se izvede v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
Zakoličba objektov je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Geodet na teren prenese položaj in višino objekta iz projekta. Za postopek zakoličbe se uporabijo Klasične ali GPS metode geodetske izmere. O zakoličbi objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt s pripadajočo skico v ustreznem merilu, na podlagi katerega je omogočena zakoličba objekta v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja. Zakoličba dolžinskih objektov je prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture (nizke gradnje: ceste, vodovodi, elektrovodi, kanalizacije, optični vodi,…), kjer je pomemben tako horizontalni, kot višinski položaj objekta. Po potrebi oziroma navodilu investitorja se zakoličbene linije prenese še na pomožne profile, da se zakoličbo zavaruje pred izkopom gradbene jame.
Po končani gradnji je potrebno izvesti zemljiško pravne postopke in evidnetirati novonastalo stanje.
Ureditev meje je določitev poteka meje parcele, s ciljem, da se meja v naravi uskladi s podatki v zemljiškem katastru. Urejamo lahko mejo parcele v celoti ali pa samo del meje, pri čemer je storitev lahko samostojna ali pa izhodišče za druge storitve, kot so izravnava meje, parcelacija itd.
Ureditev meje je priporočljiva/potrebna kadar:
Delitev parcel pomeni oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Parcelacija se izvede lahko skladno z izdelanim aktom (npr. zazidalni načrt,…) ali pa na zahtevo lastnika. Za delitev parcele je potrebno urediti del meje, kjer se delitev zaključi.
Tako pri združitvi kot delitvi parcel nastanejo nove parcele, z novimi parcelnimi številkami.
Parcelacija je priporočljiva/potrebna kadar
Izravnavo meje se izvede, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da se površina manjše parcele, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor 5 % oziroma ne več kot 500 m2.
Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličbo objekta. Le ta se izvede v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
Zakoličba objektov je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele v skladu z Zakonom o graditvi objektov. O zakoličbi objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt s pripadajočo skico v ustreznem merilu, na podlagi katerega je omogočena zakoličba objekta v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja.
Po končani gradnji je potrebno izvesti zemljiško pravne postopke in evidnetirati novonastalo stanje.
Urejena meja se na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. To označitev izvede geodetsko podjetje in o času izvedbe obvesti lastnike sosednjih parcel.
Označitev meje je priporočljiva/potrebna kadar:
Nova izmera je storitev ureditve mej parcel na območju, kjer so ugotovljena odstopanja podatkov zemljiškega katastra od stanja v naravi in je potrebna prilagoditev podatkov zemljiškega katastra s situacijo v naravi.
Pogoji za novo izmero so:
• območje nove izmere zajema najmanj deset parcel ali je večje od treh hektarov,
• za najmanj polovico parcel na območju nove izmere se mora soglasno ugotoviti vsaj del meje parcele.
Nova izmera je potrebna/priporočljiva kadar
• je dejansko stanje v naravi neusklajeno z uradnimi evidencami,
• želite urediti mejo večjemu številu parcel hkrati,
• želite izpeljati večji poseg v prostor in je potrebno urejeno lastništvo parcel.
Komasacija je storitev, pri kateri zemljišča na določenem območju zložimo in ponovno razdelimo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Lastniki zemljišč pri komasaciji pridobijo bolj enoten kompleks parcel, pri čemer se velikost ter vrednost parcel ohranita.
Pri komasaciji nastanejo nove samostojne parcele in meje obstoječih parcel se spremenijo.
Pogoji za komasacijo so:
• meja oboda komasacijskega območja mora biti urejena,
• če gre za komasacijo kmetijskih zemljišč, je potrebno soglasje lastnikov kmetijskihzemljišč, ki imajo v lasti več kot 80% površine zemljišč predvidenega komasacijskega območja,
• če gre za komasacijo stavbnih zemljišč, je potrebno soglasje lastnikov stavbnih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67% površine zemljišč predvidenega komasacijskega območja.
Vsaka parcela ima v zemljiškem katastru evidentirano eno ali več vrst dejanske rabe zemljišča, ki je lahko kmetijsko zemljišče, gozdno zemljišče, vodno zemljišče, neplodno zemljišče, pozidano zemljišče.
Če v zemljiškem katastru vpisana dejanska raba zemljišča ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, lahko pri nas naročite storitev, imenovano sprememba dejanske rabe zemljišča.
Dejanska raba zemljišča se spremeni:
V katastru stavb se evidentirajo podatki o stavbah in o delih stavb. Strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb je elaborat vpisa stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Sestavni del elaborata je vprašalnik, s katerim se pridobijo podatki za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, kadar v katastru stavb niso vpisani vsi potrebni podatki ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb in delov stavb.
Evidentiranje stavbe je pogoj za pridobitev hišne številke.
Stavbo je priporočljivo/potrebno evidentirati
Vsaka parcela ima v zemljiškem katastru evidentirano eno ali več vrst rabe zemljišča, ki je lahko:
• katastrska kultura, če se zemljišče uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo,
• zemljišče pod gradbenim objektom,
• zelena površina,
• nerodovitno zemljišče.
Če v zemljiškem katastru vpisana vrsta rabe zemljišča ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, lahko pri nas naročite storitev, imenovano sprememba vrste rabe zemljišča. Če gre pri tem za kmetijsko ali gozdno rabo vašega zemljišča, lahko uredimo tudi spremembo katastrske kulture in katastrskega razreda.
Kdaj spremeniti vrsto rabe zemljišča?
• po končani gradnji, ko se na parceli spremenijo vrste rabe zemljišča,
• če je zemljišče, ki je evidentirano kot nerodovitno, zelena površina ali kot zemljišče pod gradbenim objektom, pridobilo značaj katastrske kulture,
• če ste spremenili katastrsko kulturo zemljišča,
• če so na zemljišču nastale spremembe, ki vplivajo na njegovo proizvodno sposobnost:
plazovi, nanosi, erozije, izboljšanje zemljišč zaradi melioracij, onesnaženost zraka,
drugačni dostopi do parcele…
V skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin so lastniki zemljišč dolžni sami poskrbeti za pravilno določitev katastrske kulture na njihovih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
